Vzrejni pravilnik

 VZREJNI PRAVILNIK KLŠPS

ZA PASME ŠNAVCERJI IN PINČI

  1. člen

Vzrejni pravilnik za šnavcerje in pinče je temeljnii akt Kluba ljubiteljev šnavcerjev in pinčev Slovenije in delnega zbora sodnikov za pasme II. FCI skupine / šnavcerji in pinči, in je v skladu s strokovnimi pravilniki KZS, sprejetimi sklepi Komisije za strokovna vprašanja, Pravilnikom o vzreji Mednarodne kinološke organizacije FCI, in državno zakonodajo.

V delokrog vzrejnega pravilnika KLŠPS  sodijo naslednje pasme:

  1. VELIKI ČRNI ŠNAVCER,
  2. VELIKI ŠNAVCER POPER SOL,
  3. SREDNJI ČRNI ŠNAVCER,
  4. SREDNJI ŠNAVCER POPER SOL,
  5. PRITLIKAVI ČRNI ŠNAVCER,
  6. PRITLIKAVI ŠNAVCER POPER SOL,
  7. PRITLIKAVI ČRNO SREBRNI ŠNAVCER,
  8. PRITLIKAVI BELI ŠNAVCER,
  9. NEMŠKI SREDNJI PINČ,
  10. PRITLIKAVI PINČ,
  11. OPIČJI PINČ,
  12. AVSTRIJSKI KRATKODLAKI PINČ,
  13. NIZOZEMSKI PODGANAR (SMOUSHOND)
  14. DANSKO ŠVEDSKI KMEČKI PES.
  15. člen

Za vzrejo zgoraj naštetih pasem v Sloveniji je izključno pristojna Vzrejna komisija (v nadaljevanju VK) Kluba ljubiteljev šnavcerjev in pinčev Slovenije (v nadaljevanju KLŠPS).

3.člen

Vzrejni pravilnik temelji na določilih:

  1. Pravilnika o strokovnem delu KZS
  2. Statuta KZS in statuta KLŠPS
  3. Zakona o zaščiti živali in Pravilnika o zaščiti hišnih živali

Za vprašanja, ki jih ne opredeljuje ta pravilnik, veljajo določila Pravilnika o strokovnem delu KZS, pravilniki FCI s področja vzreje in sprejeti sklepi Komisije za strokovna vprašanja objavljeni na spletni strani KZS.

4. člen

Naloge in pristojnosti vzrejne komisije  KLŠPS:

  • Vodi vzrejo v skladu s standardi pasem
  • Organizira ocenjevanja zunanjosti  in vzrejne preglede
  • Spremlja DNK profil psa in psice
  • Izdaja, podaljšuje in odvzema vzrejna dovoljenja
  • Vodi evidenco vseh vzrejno pregledanih samcev in samic
  • Ima pravico pri vzreditelju preverjati pogoje za vzrejo
  • V primeru kršitev pri vzreji predlaga pristojnemu organu prepoved vzreje

vzreditelju ali lastniku plemenjaka

  • Spremlja spremembe standarda ter priporočila matične dežele
  • Spremlja razvoj pasme in v primeru negativnih pojavov predlaga spremembe smernic za vzrejo
  • Spremlja strokovno raven svojega kadra in organizira izobraževanja
  1. člen

Vzrejno komisijo KLŠPS sestavlja pet (5) članov:

  • predsednik VK
  • štirje člani

in tajnica.

Vsi člani VK in predsednik morajo biti najmanj 5 let mednarodni kinološki sodniki za pasme kluba.

6. člen

Vzrejni pregled

VK praviloma organizira dva (2) redna vzrejna pregleda in telesni ocenjevanji v tekočem letu, spomladi in jeseni.  Vzrejnini pregled organizira VK v okviru terminskega plana, ki ga potrdi Komisija za prireditve KZS.
Obvestilo o vzrejnem pregledu mora biti objavljeno najmanj 30 dni pred vzrejnim pregledom v uradnem glasilu Kinološke zveze Slovenije, na spletni strani KZS,na spletni strani KLŠPS in Facebook strani KLŠPS.

Za udeležbo na vzrejnem pregledu se  zahteva predhodna prijava.  Vsa navodila v zvezi z vzrejnim pregledom, prijavo psa in zahtevanimi kopijami dokumentov,  se nahajajo na spletni strainkluba.

Ob vzrejnem pregledu poteka tudi ocenjevanje zunanjosti. Ocene zunanjosti, dobljene na razstavah, za vzrejno komisijo KLŠPS ne veljajo kot podlaga vzrejnim ocenam na vzrejnih pregledih.

  1. člen

Ocenjevanje zunanjosti / vzrejni pregled opravljata najmanj dva člana vzrejne komisije KLŠPS.
Na oceno vzrejne komisije pritožba ni mogoča. Pritožba je možna le glede organizacije in postopka ocenjevanja oziroma v primeru kršenja tega Pravilnika in Pravilnika o strokovnem delu. Pritožba se poda v pisni obliki še pred zaključkom vzrejnega pregleda, VK KLŠPS pa na pritožbo odgovori v roku 30 dni od vzrejnega pregleda in je ta odločitev dokončna.

8. člen

Vzrejnega pregleda se lahko udeležijo psi/psice pasem KLŠPS, ki so bili pravočasno  predčasno prijavljeni in izpolnjujejo naslednje pogoje:

  1. obvezen vpis v rodovno knjigo KZS
  2. izdelan DNK profil po standardu ISAG
    3.  potrdilo o slikanih kolkih pri pooblaščenih veterinarjih (velja le za velike šnavcerje)
    4. knjijižica o cepljenju ali potni list s številko mikročipa
  3. potrdilo o vplačilu na poslovni račun KLŠPS

Kopije omenjenih dokazil je potrebno priložiti prijavi na vzrejni pregled. Originale navedenih dokumentov pa lastnik  obvezno, v preveritev, prinese s seboj na vzrejni pregled.

Ocena zunanjosti, vzrejni pregled ter ostale storitve vzrejne komisije se zaračunavajo po veljavnem ceniku KZS

  1. člen

Vzrejna komisija priznava opravljeni mednarodni B-Bh izpit in delovne izpite ki so opravljeni v Sloveniji. Če je pes opravljal izpit v tujini mora pred prijavo na vzrejni pregled izpit nostrificirati pri Kinološki zvezi Slovenije.

Preizkus naravne zasnove se ne zahteva za pse, ki imajo opravljen delovni izpit prve stopnje v Sloveniji ali državah EU, za reševalne pse, ki imajo opravljen izpit reševalnega psa 2. stopnje (IRP-R2 – ruševine, IRP-PO – iskanje pogrešancev in IRP-SL – sledar iskalec) in za lavinske pse. ki imajo izpit 3. stopnje IRP-L/3). O opravljenem izpitu je potrebno predložiti ustrezno potrdilo.

Za specializirane pse vojske, policije in pse Ministrstva za pravosodje ni potreben preizkus naravnih zasnov, vendar naj bi bil v njihovih izpitnih komisijah eden od članov kinološki sodnik.

  1. člen

Starost psa/psice  na dan vzrejnega pregleda:

  • veliki šnavcerji najmanj 18 mesecev;
  • srednji šnavcerji, nizozemski podganarji (smoushond)i, nemški pinči, avstrijski pinči   in dansko švedski   kmečki psi najmanj 15 mesecev;
  • pritlikavi šnavcerji, pritlikavi pinči in opičji pinči najmanj 12 mesecev.
  1. člen

Psa/psico, ki se zaradi upravičenega razloga vzrejnega pregleda ne more udeležiti ali ob uvozu psa/psice iz tujine, lahko VK psa/psico izredno vzrejno pregleda le s soglasjem Komisije za strokovna vprašanja. Prošnja za izredni vzrejni pregled mora biti na VK in KSV oddana najmanj 10 dni pred dogodkom.  Izredni vzrejni pregled opravita najmanj dva člana VK. Stroške izrednega vzrejnega pregleda plača lastnik pred  dnem izrednega vzrejnega pregleda na poslovni račun kluba. Cena izrednega vzrejnega pregleda in ocene zunanjosti je dvojna in se zaračunava  po veljavnem ceniku KZS.

 

12.člen

Na VP se oceni:

  • stopnja tipičnosti glede na standard pasme
  • značaj; pasmi veliki šnavcer opravljata preizkus naravnih zasnov.
  • primernost za vzrejo

 

Vzrejne ocene se oblikujejo na temelju strokovnih zahtev:
• pasemski standard
• pasemske zahteve matične organizacije
• vzrejna politika VK KLŠPS v skladu s Pravilnikom o strokovnem delu KZS.

Privedenim psom se pred začetkom VP preveri identiteto (številko mikročipa).

K vzrejnemu pregledu lahko pristopijo samo psi, ki so prejeli oceno zunanjosti najmanj prav dobro.

Pse /psice ocenjene z »dobro« VK komisija iz morda za pasmo pozitivnih razlogov  izjemoma lahko pogojno / časovno omejeno pripusti v vzrejo.

  1. člen

Določena starost psic za prvo leglo:

  • veliki šnavcer: psice imajo prvo leglo lahko pri starosti najmanj 24 mesecev;
  • srednji šnavcer, smoushond, nemški srednji pinč, avstrijski pinč in dansko švedski kmečki pes: pri starosti najmanj 18 mesecev;
  • pritlikavi šnavcerji, pritlikavi pinči in opičji pinči: pri starosti najmanj 15 mesecev.
  1. člen

DNA profil se obvezno zahteva tudi  za vse pse –plemenjake iz tujine, kot pogoj za pridobitev slovenskega rodovnika za mladiče.

 

V primeru utemeljenega suma kršitve vzrejnih pravil ima VK pravico zahtevati od vzreditelja

tudi DNK profil mladičev na stroške vzreditelja.

 

  1. člen

Če samec/samica na dan VP nima vseh zahtevanih dokumentov,  je lastnik le-te  dolžan predložiti VK v roku 30 dni, sicer se po tem roku smatra, da samec/samica ni opravil-a VP in ga mora opravljati ponovno.

  1. člen

VK največ v roku 30 dni po opravljenem vzrejnem pregledu izda vzrejna dovoljenja psom/psicam, ki so za pristop k VP izpolnjevali zahtevanje pogoje v skladu s tem pravilnikom in uspešno opravili vzrejni pregled.

  1. člen

Odvzem / preklic vzrejnega dovoljenja

V primeru kršitev tega pravilnika, Pravilnika o strokovnem delu, FCI vzrejnega pravilnika ali Zakona o zaščiti živali, se  VK lahko odloči za odvzem vzrejnega dovoljenja

Do odvzema / preklica vzrejnega dovoljenja pride tudi v primerih:

  • če pri potomcih ugotovimo dedne hibe
  • se pojavi za pasmo netipična barva ali neustrezna kvaliteta dlake
  • če je psica dvakrat kotila s carskih rezom
  • pri ugotovljenih neprimernih pogojih za vzrejo ali neprimernega odnosa do vzreje
  • ob nehumanem odnosu do živali
  • če se ugotovi, da je pes/psica v zelo slabem kondicijskem ali zdravstvenem stanju ali nima ustreznih nastanitvenih in zoohigienskih razmer
  • če vzreditelj ne sodeluje z vzrejno komisijo in vzrejnim referentom
  • če se ugotovi, da vzreditelj hkrati vzreja in prodaja tudi mladiče brez rodovnika
  • v primeru samovoljne paritve
  • če vzreditelj v predpisanem roku in v celoti ne poravna vseh svojih finančnih obveznosti

 

  1. člen

Vzrejno dovoljenje  načeloma velja za vse barve in velikosti šnavcerjev 2 leti od datuma veljavnosti dalje in se podaljšuje trajno ob ponovnem vzrejnem pregledu.

19.člen

Razvrstitev po vzrejni oceni:

  • NAJVIŠJI VZREJNI RAZRED A I:

dobijo psi/psice, katerih potomci so bili za samce iz treh (3) legel in samice iz dveh (2) legel ( najmanj 50% potomcev) različnih kombinacij na telesnem ocenjevanju ocenjeni odlično in je iz vsakega legla vsaj eden od mladičev dosegel razstavno uspešnost.

  • PRVI VZREJNI RAZRED z oznako I
  • SREDNJI VZREJNI RAZRED z oznako II,
  • NIŽJI VZREJNI RAZRED z oznako III
  • POGOJNO PRIMEREN ZA VZREJO (P).

Pogojno vzrejno oceno dobi pes/psica, ki sicer  samo delno odgovarja pasemskemu standardu ali ima delno primeren značaj ali ima morebitne dedne hibe ali iz drugih razlogov ni primeren za vzrejo ( slabotnost, debelost, barva…, ) vendar  se VK odloči, bi ga/jo zaradi določenih  zaželenih  lastnosti poskusno načrtno vključili v vzrejo. Pogojna vzrejna ocena se psu/psici podeli za eno leglo. Psom/psicam se pogojno VD lahko podaljša po razmisleku VK ali na osnovi najmanj prav dobre ocene vsaj  50 v% mladičev, pregledanih pri za vzrejni pregled doseženi starosti.

 

  • VZREJNA PREPOVED (0)

Psi  psice, ki premalo odgovarjajo pasemskemu standardu, so netipični, in so prejeli oceno zunanjosti zadostno ali nezadostno, dobijo vzrejno prepoved. Standard pasme podrobno kot izključitvene našteva hibe, ki opredeljujejo vzrejno prepoved, kot na primer: nepopolno spolovilo, nepravilen ugriz, nepopolno zobovje, izrazita plahost, nemirnost ali popadljivost, streloplahost, gluhost, in drugo.
Vzrejno prepoved obvezno dobijo prenašalci prirojenih hib ali bolezni, psi s kolčno displazijo C ali slabše, z anomalijo kvalitete ali barve dlake in drugo.

 

Preizkus naravnih zasnov

Veliki šnavcer na vzrejnem pregledu pridobi kot sestavni del VP tudi  oceno značaja – opravi preizkus naravnih zasnov z ocenami:
• brezhiben značaj (4),
• dober značaj (2)
• in neprimeren značaj (0) = vzrejna prepoved
Psom /psicam, ki so opravili najmanj delovni izpit ISP1, IPO1 ali SCH1, ni treba opravljati preizkusa naravnih zasnov.

20. člen

Lastnika psa in psice sta dolžna pred paritvijo preveriti ali so izpolnjeni vsi pogoji vzrejnega pravilnika in PSD KZS ter se dogovoriti o skočnini  (pravilnik Mednarodne kinološke zveze FCI). Parimo lahko samo samce/samice, ki imajo na dan paritve veljavno vzrejno dovoljenje.

Vzreditelju na njegovo željo VK, ki vodi evidence plemenjakov, na izbiro posreduje paritvene kombinacije.

Vzreditelj lahko sam izbira plemenjaka, vendar mora  pred samo paritvijo s tem plemenjakom  obvezno pridobiti pisno soglasje VK. V primeru utemeljenih zadržkov vzreditelju lahko VK  kombinacijo odsvetuje (zavrne).

  1. člen

Pariti se smejo samo psi/psice ki niso v ozki sorodstveni zvezi.  Sorodstveno zvezo razumemo kot enega ali več skupnih prednikov, do vključno tretje generacije. Parjenje v sorodstveni zvezi lahko izjemoma odobri le KSV in sicer na predlog  VK  in na prošnjo  vzreditelja, v kateri mora vzreditelj utemeljiti, kaj so razlogi za tako odločitev in kaj pričakuje od takšne kombinacije. Vzreditelj mora oddati prošnjo na VK vsaj 14 dni pred nameravano paritvijo.

  1. člen

Psice parimo do dopolnjenega 8 leta starosti.

Na podlagi Zakona o zaščiti živali in 11.člena Pravilnika o zaščiti hišnih živali je dovoljeno psice pariti tako, da obdobje med dvema zaporednima kotitvama pri isti psici  ni krajše od 290 dni, v nasprotnem se šteje, da gre za preobremenjevanje živali v skladu z zakonom ki ureja zaščito živali.

Krajše obdobje med kotitvama je dovoljeno le v primeru, če so imele psice le enega ali dva mladiča. Psice, ki so bile parjene in se niso obrejile, so zavrgle ali so skotile vse mrtve mladiče,  lahko parijmo v naslednjem ciklusu.

  1. člen

Samce lahko parimo  dokler imajo normalen spolni nagon in ustrezno telesno kondicijo.

Vzrejna komisija KLŠPS dovoljuje samcu tri (3) uspešne skoke / paritve s psicami v Sloveniji. Izjemoma VK lahko samcu odobri dodaten skok  /paritev v Sloveniji, vendar le na osnovi pismene prošnje lastnika samca in predložitvi vzrejne kombinacije.

Paritve v tujini so neomejene.

  1. člen


Vsaka barva šnavcerjev vseh treh velikosti je samostojna pasma. Paritve šnavcerjev različnih barv niso dovoljene – medsebojno parimo lahko le šnavcerje iste barve in velikosti.

Matični klub PSK ( Pinscher-Schnauzer Klub)  priporoča, da so najmanj 3 generacije v vzrejni kombinaciji po poreklu čistih barv.

Ker  se  včasih v leglu  pojavijo mladiči, ki odstopajo od barve staršev, je vzrejni referent ob 2. pregledu legla dolžan v poročilo zapisati dejanske barve za vsakega posameznega mladiča po navodilih za vzrejne referente, ki jih je izdala VK.

  1. člen

Prijava paritev
Vzreditelj je dolžan VK prijaviti paritev najkasneje v dvajsetih (20) dneh po opravljeni paritvi na predpisanem obrazcu prijava paritve (  vsi obrazci so objavljeni na internetni strani KZS). Ob prijavi paritve je potrebno predložiti  sledečo dokumentacijo samca in samice:

  • kopije rodovnikov;
  • kopije veterinarskih potrdil (ocena kolkov);
  • izvid DNK profila
  • kopije potrdila o opravljenih izpitih;
  • kopije prvaštev.

 

Tuji plemenjaki morajo prav tako predložiti kopije veterinarskih potrdil, v kolikor

njihova matična dežela to zahteva, in obvezno tudi izvid DNK.

 

Vzreditelj in lastnik plemenjaka obrazec prijava paritve  izpolnita in podpišeta v 5 izvodih: 1 izvod skupaj z zgoraj navednimi dokumenti pošljeta  na KZS, 1 izvod za VK KLŠPS, 1 izvod je za vzreditelja, 1 izvod za lastnika plemenjaka, 1 izvod  se pošlje vzrejnemu referentu.
Paritev bo priznana samo v primeru, da so izpolnjeni vsi pogoji.

  1. člen

Vzreditelj je oseba, ki je lastnik samice v času kotitve.
Vzreditelj je dolžan poznati določila vzrejnega pravilnika KLŠPS in PSD ter sklepe KSV objavljene na strain KZS /Vzreja.
V primeru, ko lastnik odstopi samico drugi osebi v namen vzreje, je treba ob prijavi paritve oziroma legla dostaviti tudi dogovor o prenosu pravice do vzreje.
V primeru, da gre za samico iz druge države, jo je potrebno pred leglom vpisati v SLR in  mora opraviti vzrejni pregled.
Enako velja za odstopno pravico za psa plemenjaka.

  1. člen

Število mladičev v leglu je z Zakonom o zaščiti živali neomejeno. Vsi mladiči v leglu dobijo rodovnik. Iz legla se lahko odstranijo samo bolni mladiči z vidnimi telesnimi hibami. Mladiča iz legla odstrani veterinar, vzreditelj pa vzrejnemu referentu predloži potrdilo o odstranitvi. Če vzreditelj utaji nadštevilne mladiče oziroma jih pušča v leglu brez rodovnika,  dobi za psico vzrejno prepoved za določeno dobo.

  1. člen

Izdaja rodovnikov

Rok za oddajo popolne dokumentacije za izdajo rodovnikov je najpozneje do izpolnjenih desetih (10) tednov starosti mladičev. Po tem se rodovniki, za katere ni podatka o novem lastniku, izdajo brez vpisa lastništva.

Nepravočasno posredovanje dokumentacije za registracijo legla ( Prijava paritve, vzrejni dokumenti staršev, Obvestilo o leglu s prilogo) ali nepravočasno posredovanje dokumentacije za izdajo rodovnikov (Seznam mladičev z mikročipnimi kodami, morebitna dokazila o delovnih, tekmovalnih in razstavnih uspehih), rodovnike podraži za 50%. Naknadna obvestila o lastništvu psa se ne štejejo za zamudo pri posredovanju dokumentov.

Po izpolnjenih šestnajstih (16) tednih starosti Rodovna knjiga nerešene primere preda KSV. Izdaja rodovnikov je v takih primerih mogoča le na podlagi sklepa KSV, kar rodovnike podraži za 100 %.

Prirezovanje (kupiranje) uhljev in repov v skladu z Zakonom o zaščiti živali ni dovoljeno. Obravnava  zlomljenega ali poškodovanega repa /uhlja je v pristojnosti VK. .

  1. člen

Vpisovanje barv v rodovnike

Na osnovi poročila vzrejnega referenta se v rodovnik vpisuje  dejansko barvo mladiča kot jo ob ogledu zapiše vzrejni referent. V nejasnih primerih sta se vzreditelj in vzrejni referent dolžna posvetovati z VK. In sicer:

  • Če barva mladiča odgovarja barvi staršev, ni problema za vpis v rodovnik.
  • Če barva mladiča ni enaka barvi staršev, vendar v popolnosti  odgovarja eni od v standard pasme priznanih barv šnavcerjev, se v rodovnik mladiča vpiše ta (dejanska) barva in to ne glede na barvo staršev.
  • V primeru, če barva mladiča ne odgovarja nobeni s standardom določeni barvi ( lisast, črn s kravato, rjav…,) se mladiču v rodovnik vpiše barva staršev.

V rodovnike obvezno vpisujemo tudi dejanske barve staršev in drugih prednikov.

Za ohranjanje po standardu določenih barv morata VK in vzreditelj pri izbiri barve plemenjaka obvezno upoštevati prevladujočo barvo prednikov v rodovniku samice. V tem primeru  ne gre za morebitno križanje pasem, temveč za utrjevanje določenih standardnih barvnih značilnosti pasem.

 

  1. člen

Mladiči so praviloma čipirani med 7. In 8. tednom. Čipiranje opravi s strani UVHVVR-a pooblaščeni veterinar.

  1. člen

Ogled in prijava legla

  • Dosedanji režim dveh (2) ogledov legla

Vzreditelj leglo prijavi izbranemu vzrejnemu referentu najkasneje v roku treh (3) dni, vzrejni referent leglo pregleda najkasneje v petih dneh (5) po prejemu obvestila, torej do osmega (8) dne starosti mladičev.

 

“Obvestilo o leglu« je obrazec, ki ga izpolni vzreditelj skupaj z izbranim vzrejnim referentom v 4 izvodih. 2 izvoda vzrejni referent najkasneje v 30 dneh dostavi na KZS, 1 izvod VK KLŠPS, 1 izvod pa obdrži vzreditelj. V primeru če legla ni, je vzreditelj o tem dolžan obvestiti VK KLŠPS in vzrejnega referenta.

Vzrejni  referenti so dolžni sodelovati z vzrejno komisijo.

Dolžnosti vzrejnega  referenta so:
–  da je seznanjem z navodili za vzrejne referente ki je objavljen na spletni strain KLŠPS

–  da z nasveti pomaga vzreditelju;
–   da po opravljenem  pregledu pošlje originalno prijavo legla z vpisanimi barvami mladičev   pisarni KZS, kopijo pa vzrejni komisiji KLŠPS;
–  da obvezno obvesti vzrejno komisijo o netipičnosti ali nepravilnosti v leglu

–  da vpiše kotitev s carskim rezom.

32.člen

  • Protokol enega (1) ogleda legla

Do prehoda na uporabo spletne aplikacije za registracijo legla, KSV omogoča poleg dosedanjega režima dveh ogledov legla, samo en (1) ogled legla:

  1. Vzreditelj najpozneje do dvajsetega (20) dne po kotitvi sam izpolni in posreduje lastnoročno podpisan obrazec » Obvestilo o leglu« s »Seznamom mladičev« na KZS skupaj z vso vzrejno dokumentacijo plemenke in plemenjaka, ki ni bila posredovana ob prijavi paritve.
  2. Izbrani vzrejni referent bo ogled legla opravil po 42. dnevu starosti mladičev in najpozneje do dopolnjenih 8 tednov starosti mladičev, vsekakor pa pred čipiranjem mladičev.
  3. Po čipiranju mladičev (do dopolnjenih 8 tednov starosti mladičev) vzreditelj najpozneje do 10. Tedna starosti mladičev posreduje »Seznam mladičev z mikročipirnimi nalepkami na KZS skupaj z dokazili o morebitnih delovnih, tekmovalnih ali razstavnih uspehih.

Vsi obrazci so na voljo na spletni strani KZS v rubriki “Dokumenti KZS” / “Obrazci”

33. člen

Dolžnosti vzreditelja so:

  • skrb za dobro kondicijsko in zdravstveno stanje psice ,še izrecno v dobi brejnosti in dojenja;
  • skrb za kvalitetno vzrejo mladičev, primerno socializacijo in pripravo za oddajo novim lastnikom. Že po prvem tednu (po sodobnih veterinarskih navodilih) mora vzreditelj
  • poskrbeti za odpravljanje notranjih  zajedavcev, po potrebi tudi zunanjih.
  • poskrbeti za vsa preventivna cepljenja, vse do oddaje mladičev;
  • sodelovati s vzrejnim referentom in VK;
  • posvetiti pozornost barvam mladičem v leglu in za pravilen vpis barv v rodovnike;
  • vzrejati mladiče s priznanim in veljavnim rodovnikom;
  • da pri vzreji upošteva določila tega pravilnika, PSD in objavljene sklepe KSV.
  1. člen

Dolžnosti lastnika plemenjaka so:
• da skrbi za dobro kondicijsko in zdravstveno stanje psa;
• da pari izključno samo s psicami iste pasme, ki imajo veljavno vzrejno dovoljenje, in     skrbi, da je paritev prijavljena in mladiči dobijo veljavne rodovnike.
• da pri vzreji upošteva določila tega pravilnika, PSD in objavljene sklepe KSV

  1. člen

Prepoved vzreje
Praviloma velja prepoved vzreje za tisto pasmo, pri kateri so bile ugotovljene kršitve. Prepoved vzreje zaradi kršitev pravilnika se lahko sprejme tudi za vse pasme določenega vzreditelja oziroma za psarno.
Prepoved vzreje, ki jo izreče VK KLŠPS velja lahko za določen čas ali je trajna. Ukrep prepovedi vzreje izreče Komsija za strokovna vprašanja, izrečeni ukrepi pa se objavijo v uradnem glasilu, in na spletni strani KZS, ter na spletni in FB KLŠPS.

36. člen

Za mladiče, ki jih uvažamo iz drugih držav, moramo zahtevati:

  • Izvozni (exportni) rodovnik naslovljen na novega lastnika s čip oznako države iz katere prihaja,
  • Veljaven potni list s čipom iz države, v kateri je skoten.
  1. člen

Pravilnik razlaga vzrejna komisija KLŠPS. Dopolnitve in spremembe se sprejemajo na enak način kot sam pravilnik.

38. člen

Vsa odstopanja od vseh zgoraj navedenih členov lahko izjemoma obravnava in rešuje vzrejna komisija KLŠPS in KSV.

Pravilnik je bil sprejet na Delnem zboru sodnikov za pasme v pristojnosti KLŠPS dne 26.februarja 2018 in ga je potrdila tudi Strokovna komisija KZS.

 

Vzrejna komsija

Kluba ljubiteljev šnavcerjev in pinčev Slovenije

Predsednik: Miroslav Zidar