Spodaj objavljeni vzrejni pravilnik je zaenkrat še v veljavi, toda samo ob upoštevanju dodatnih, na strani KZS objavljenih sklepov KSV.

V PRIPRAVI JE NOV VZREJNI PRAVILNIK!

Vzrejni pravilnik

1. člen
VZREJNI PRAVILNIK KLUBA LJUBITELJEV ŠNAVCERJEV IN PINČEV SLOVENIJE je osnovni akt delnega zbora sodnikov za pasme II FCI skupine Šnavcerji in pinči in je v skladu s strokovnimi pravilniki KZS Pravilnikom o vzreji Mednarodne kinološke organizacije FCI in državno zakonodajo.
V delokrog Vzrejene komisije KLŠPS spadajo pasme: VELIKI ČRNI ŠNAVCER, VELIKI ŠNAVCER POPER SOL, SREDNJI ČRNI ŠNAVCER, SREDNJI ŠNAVCER POPER SOL, PRITLIKAVI ČRNI ŠNAVCER, PRITLIKAVI ŠNAVCER POPER SOL, PRITLIKAVI ČRNO SREBRNI ŠNAVCER, PRITLIKAVI BELI ŠNAVCER, NEMŠKI SREDNJI PINČ, PRITLIKAVI PINČ, OPIČJI PINČ, AVSTRIJSKI KRATKODLAKI PINČ, NIZOZEMSKI PODGANAR (SMOUSHOND) in DANSKO ŠVEDSKI KMEČKI PES.

2. člen
Za vzrejo naštetih pasem v Sloveniji je izključno pristojna Vzrejna komisija (v nadaljevanju VK) Kluba ljubiteljev šnavcerjev in pinčev Slovenije (v nadaljevanju KLŠPS).

3. člen
Vzrejni pravilnik temelji na določilih:

Pravilnika o strokovnem delu KZS
Statuta KLŠPS in statuta KZS
Zakona o zaščiti živali in Pravilnika o zaščiti hišnih živali

Za vprašanja, ki jih ne opredeljuje ta pravilnik veljajo določila Pravilnika o strokovnem delu KZS in pravilniki FCI s področja vzreje.

4. člen
Naloge in pristojnosti vzrejne komisije za pasme KLŠPS:

Vodi vzrejo v skladu s standardi pasem
Organizira ocenjevanja zunanjosti in vzrejne preglede
Spremlja strokovno raven svojega kadra
Izdaja, podaljšuje in odvzema vzrejna dovoljenja
Vodi evidenco vseh vzrejno pregledanih samcev in samic
Ima pravico pri vzreditelju preverjati pogoje za vzrejo
V primeru kršitev pri vzreji predlaga pristojnemu organu prepoved vzreje vzreditelju ali lastniku plemenjaka
V primeru sporne identitete psa/psice, lahko VK zahteva od lastnika DNK izvid samca/samice
Spremlja razvoj pasme in v primeru negativnih pojavov predlaga spremembe smernic za vzrejo
Spremlja spremembe standarda ter priporočila matične dežele
Vzrejna komisija, kot strokovno telo kluba, je svojim članom na voljo za vsa vprašanja v zvezi z vzrejo. Med priložnosti za svetovanje spadajo tudi vzrejni pregledi.

5. člen
Vzrejni referenti so dolžni sodelovati z VK.
Dolžnosti vzrejnega referenta so:

da z nasveti pomaga vzreditelju;
da po opravljenem pregledu pošlje originalno prijavo legla z vpisanimi barvami mladičev pisarni KZS, kopijo pa VK KLŠPS;
da obvezno obvesti VK o netipičnosti ali nepravilnosti v leglu.

6. člen
VK KLŠPS sestavlja pet članov:

predsednik VK
štirje člani VK
ter tajnica

Vsi člani VK in predsednik morajo biti najmanj 5 let mednarodni kinološki sodniki za pasme kluba.

7. člen
Vzrejna komisija organizira dva (2) redna vzrejna pregleda v tekočem letu, spomladanski in jesenski.
Za udeležbo na vzrejnem pregledu se zahteva predhodna prijava. Vsa navodila v zvezi z vzrejnim pregledom in prijavo se nahajajo na spletni strani kluba.

Obvestilo za vzrejni pregled (v nadaljevanju VP) je objavljeno v uradnem glasilu Kinološke zveze Slovenije (reviji Kinolog), na internetni strani KZS na internetni spletni strani KLŠPS in Facebooku KLŠPS.

Ob vzrejnem pregledu (po potrebi poleg vzrejnega pregleda) poteka tudi ocenjevanje zunanjosti. Ocene zunanjosti, dobljene na razstavah, za VK KLŠPS ne veljajo kot podlaga vzrejnim ocenam na vzrejnih pregledih.
Ocenjevanje zunanjosti / vzrejni pregled opravljata najmanj dva člana VK KLŠPS.

Na oceno VK pritožba ni mogoča. Pritožba je možna le glede organizacije in postopka ocenjevanja oziroma v primeru kršenja pravil Pritožba se lahko poda v pisni obliki le pred zaključkom vzrejnega pregleda. VK KLŠPS pa na pritožbo odgovori v roku 30 dneh od vzrejnega pregleda, ta odločitev je dokončna.

8. člen
Vzrejnega pregleda se lahko udeležijo psi/psice pasem KLŠPS, ki so bili predčasno prijavljeni in izpolnjujejo naslednje pogoje:

obvezen vpis v rodovno knjigo KZS
imajo slikane kolke (velja le za velike šnavcerje)
knjižico o cepljenju s številko čipa

Kopije omenjenih dokazil je potrebno priložiti prijavi na vzrejni pregled, originale pa lastnik v preveritev prinese s seboj na vzrejni pregled.

9. člen
Vzrejna komisija priznava opravljen mednarodni B-Bh in delovne izpite ki so opravljeni v Sloveniji. Če je pes opravljal izpit v tujini, mora biti pred prijavo na vzrejni pregled izpit nostrificiran pri Kinološki zvezi Slovenije.

10. člen
Samca/samico, ki se zaradi upravičenega razloga vzrejnega pregleda ne more udeležiti, lahko vzrejna komisija izredno telesno oceni in vzrejno pregleda. Izredni vzrejni pregled opravita najmanj dva člana VK. Stroške izrednega vzrejnega pregleda plača lastnik na dan VP. Cena izrednega vzrejnega pregleda je dvojna in po veljavnem ceniku KZS.

11. člen
Na vzrejni pregled mora lastnik samca/samice s seboj prinesti original rodovnika. (Vsa zahtevana druga dokazila vključno s fotokopijo rodovnika pošlje ob predhodni prijavi, kot je zgoraj navedeno.)
Ocena zunanjosti in vzrejni pregled se zaračunavata po veljavnem ceniku KZS.

12. člen
Na vzrejnem pregledu se oceni:

stopnja tipičnosti glede na standard pasme
zunanjost in opravi se merjenje telesa,
telesa kondicija, primernost za vzrejo
pasmi veliki šnavcer opravljata preizkus naravnih zasnov.

Privedenim psom se na dan VP pred opravljanjem VP preveri številko čipa.

Vzrejne ocene se oblikujejo na temelju strokovnih zahtev:

pasemski standard
pasemske zahteve matične organizacije
vzrejna politika VK KLŠPS v skladu s Pravilnikom o strokovnem delu KZS.

13. člen
Starost na dan vzrejnih pregledov:

veliki šnavcerji najmanj 18 mesecev;
srednji šnavcerji, smoushondi, nemški pinči in avstrijski pinči in dansko švedski kmečki psi najmanj 15 mesecev;
pritlikavi šnavcerji, pritlikavi pinči in opičji pinč najmanj 12 mesecev.

Določena starost psic za prvo leglo:

veliki šnavcer: psice imajo prvo leglo lahko pri starosti najmanj 24 mesecev
srednji šnavcer, smoushond, nemški srednji pinč, avstrijski pinč in dansko švedski kmečki pes: starost najmanj 18 mesecev
pritlikavi šnavcerji, pritlikavi pinči in opičji pinč pri starosti najmanj 15 mesecev.

Za preobremenjevanje živali se šteje, če psica koti pred 14. mesecem (Pravilnik o zaščiti hišnih živali, Uradni list RS 51/09)

14. člen
V primeru utemeljenega suma, ima VK pravico zahtevati DNK analizo staršev in mladičev na stroške vzreditelja.
KSV (Komisija za strokovna vprašanja pri KZS) podpre pobudo, da se obvezna zahteva za pridobitev DNA profila za vse pse/psice, ki se uporabljajo v vzreji v Sloveniji, oziroma kot pogoj za pristop na vzrejni pregled.
DNA profil se zahteva tudi za vse pse – plemenjake v tujini, parjene s psicami za pridobitev slovenskega rodovnika.

15. člen
Po opravljenem vzrejnem pregledu vzrejna komisija izda v roku 30 dni vzrejna dovoljenja samcem in samicam, ki so za pristop k VP izpolnjevali zahtevanje pogoje v skladu s tem pravilnikom in uspešno opravili vzrejni pregled.

16. člen
Vzrejno dovoljenje ( v nadaljevanju VD ) načeloma velja za samce in za samice 2 leti od datuma veljavnosti dalje (vzrejnega pregleda). VK lahko zahteva, da določeno samca/samico lastnik ponovno pripelje na VP.
VD se načeloma podaljšuje po pošti.

17. člen
Če samec/samica na dan VP nima vseh zahtevanih dokumentov, je lastnik dolžan v roku enega meseca le-te predložiti naknadno, sicer se po tem roku smatra, da samec/samica ni opravil-a VP.

Veljavnost vzrejnega dovoljenja preneha:

če se ne podaljša
če se ga na osnovi določitev tega pravilnika odvzame.

VK lahko omeji število skokov posameznega plemenjaka v kolikor je to v korist genskega pola pasme.

Odvzem vzrejnega dovoljenja:

ko/če se pri potomcih ugotovijo dedne hibe ali nezaželjene lastnosti
če je psica dvakrat kotila s carskih rezom
v primeru kršitve tega pravilnika
pri ugotovljenih neprimernih pogojih vzreje ali neprimernega odnosa do vzreje
ob nehumanem odnosu do živali

18. člen
Vzrejna vrednost psa/psice se oceni z:

NAJVIŠJI VZREJNI RAZRED z oznako I: psi in psice, ki so dali kvalitetne potomce v najmanj dveh leglih dobijo oznako I-A;
SREDNJI VZREJNI RAZRED z oznako II,
NIŽJI VZREJNI RAZRED z oznako III,
POGOJNO PRIMEREN ZA VZREJO (P).

Veliki šnavcer se na VP oceni tudi po značaju (PREIZKUS NARAVNIH ZASNOV) z ocenami:

brezhiben značaj (4),
dober značaj (2)
in neprimeren značaj (0 =vzrejna prepoved).

Psom / psicam, ki so opravili najmanj delovni izpit ISP1, IPO1 ali SCH1, ni treba opravljati preizkusa naravnih zasnov.

Pridobitev vzrejne ocene AI:
Vzreditelj za pridobitev vzrejne ocene AI lahko zaprosi vzrejno komsijo KLŠPS ob pogoju, da ta oceni kvaliteto mladičev dveh legel. Ob ugotovitvi, da so mladiči ustrezne kvalitete in je iz vsakega legla vsaj eden od mladičev dokazal razstavno uspešnost, plemenka pridobi vzrejno oceno AI.

Pogojno vzrejno oceno dobi pes/psica, ki sicer samo delo odgovarja pasemskemu standardu ali ima delno primeren značaj ali ima morebitne dedne hibe, vendar bi ji ga/jo zaradi določenih izjemno zaželenih lastnosti poskusno načrtno vključili v vzrejo. Pogojna vzrejna ocena se psu/psici podeli za eno leglo. Psom/psicam se VD lahko podaljša po razmisleku VK oziroma na osnovi pozitivne ocene vsaj treh mladičev, pri starosti najmanj 9 mesecev.

VZREJNA PREPOVED (0) dobijo psi/psice zaradi prirojenih hib in neželenih naravnih lastnosti, kot na primer:

nepopolno spolovilo;
nepravilen ugriz;
nepopolno zobovje;
izrazita plahost, nemirnost ali popadljivost, streloplahost;
gluhost;
nemost;
prenašalci prirojenih hib;
vse hibe, ki so v pasemskem standardu navede kot izključitvene;
(komolčna displazija, kolčna displazija C ali slabše) in drugo.

19. člen
Parimo lahko samo samce/samice, ki imajo na dan paritve veljavno vzrejno dovoljenje.
Vzreditelj psico pari lahko le z ustreznim plemenjakom, ki ji optimalno ustreza. Pariti se smejo le samci/samice ki niso v ozki sorodstveni zvezi. Sorodstveno zvezo razumemo kot enega ali več skupnih prednikov, do vključno tretje generacije. VK KLŠPS paritvene kombinacije lahko predlaga, vendar imajo vzreditelji pravico, da sami izberejo plemenjaka.
Pred paritvijo je vzreditelj obvezno dolžan za izbrano paritveno kombinacijo, tudi s tujim plemenjakom, VK KLŠPS predložiti rodovnik plemenjaka v pregled in predvideno paritev v potrditev. V primeru utemeljenih zadržkov VK lahko kombinacijo odsvetuje (zavrne).

Lastnika psa in psice sta dolžna pred paritvijo preveriti ali so izpolnjeni vsi pogoji tega vzrejnega pravilnika in PSD KZS ter skleniti dogovor o skočnini. ( pravilnik Mednarodne kinološke zveze FCI).
Praviloma se smejo pariti samci / samice, ki niso v ožjem sorodu, vključno do tretje generacije.
Parjenje v sorodstveni zvezi lahko izjemoma odobri VK na prošnjo vzreditelja, v kateri mora biti navedeno, s kakšnim namenom in kaj pozitivnega od takšne kombinacije pričakuje.

20. člen
Samice parimo do dopolnjenega 8 leta starosti, pse pa dokler imajo normalen spolni nagon in ustrezno telesno kondicijo.
Samico parimo tako, da obdobje med dvema zaporednima kotitvama ni krajše od 290 dni.
Število mladičev v leglu je neomejeno (vsi mladiči v leglu dobijo rodovnik) , v skladu z Zakonom o zaščiti živali. Iz legla lahko odstranimo samo bolne mladiče z vidnimi telesnimi hibami. Mladiča iz legla odstrani veterinar, vzreditelj pa vzrejnemu referentu predloži potrdilo o odstranitvi.
Če vzreditelj utaji nadštevilne mladiče oziroma jih pušča v leglu brez rodovnika, dobi za psico vzrejno prepoved za določeno dobo.

21. člen
Vzreditelj je oseba, ki je lastnik samice v času kotitve.
Vzreditelj je dolžan poznati določila vzrejnega pravilnika KLŠPS in PSD.
V primeru, ko lastnik odstopi samico drugi osebi v namen vzreje, je treba ob prijavi paritve oziroma legla dostaviti tudi dogovor o prenosu pravice do vzreje.
V primeru, da gre za samico iz druge države, jo je potrebno pred leglom vpisati v SLR in mora opraviti vzrejni pregled.
Enako velja za odstopno pravico za psa plemenjaka.

22. člen
Mladiči so praviloma čipirani med 7. In 8. tednom. Čipiranje opravi s strani VURS-a pooblaščeni veterinar.

23. člen
Prirezovanje (kupiranje) uhljev in repov v skladu z Zakonom o zaščiti živali ni dovoljeno. Primer zlomljenega ali poškodovanega repa pri mladičkih od primera do primera obravnava VK.

24. člen
Vsaka barva šnavcerjev vseh treh velikosti je samostojna pasma. Načelno medsebojno parimo lahko le šnavcerje iste barve. Mladičem se v rodovnik vpisuje dejanska barva kot jo zapiše vzrejni referent, ne glede na barvo staršev, če ta barva odgovarja po standardu za šnavcerje določenim barvam. V rodovnik vpisujemo tudi barvi staršev.

Matični klub PSK (Pinscher-Schnauzer Klub) priporoča, da so najmanj 3 generacije v vzrejni kombinaciji po poreklu čistih barv. Vendar se včasih v leglu pojavijo mladiči različnih barv.
Vzrejni referent je dolžan ob pregledu legla v poročilo zapisati barve za vsakega posameznega mladiča.
V primeru, če barva mladiča ne odgovarja nobeni s standardom določeni barvi, se mladiču v rodovnik avtomatično vpiše barva staršev.

Za ohranjanje po standardu določenih barv morata VK in vzreditelj pri izbiri barve plemenjaka obvezno upoštevati prevladujočo barvo prednikov v rodovniku samice. V tem primeru ne gre za morebitno križanje pasem , temveč za utrjevanje določenih standardnih barvnih značilnosti pasem.

25. člen
Vzreditelj mora VK prijaviti paritev najkasneje v dvajsetih dneh po opravljeni paritvi na predpisanem obrazcu PRIJAVA PARITVE, ki ga lastnik plemenke in lastnik plemenjaka napišeta in podpišeta v 5 izvodih: 1 izvod za KZS, 1 izvod za VK KLŠPS, 1 izvod za vzreditelja, 1 izvod za lastnika plemenjaka, 1 izvod za vzrejnega referenta.
Paritev bo priznana samo v primeru, da so izpolnjeni vsi pogoji.

26. člen
PRIJAVA LEGLA je obrazec, ki ga izpolni vzreditelj skupaj z vzrejnim referentom v 4 izvodih, ki jih vzrejni referent najkasneje v 30 dneh dostavi na KZS (2 izvoda), VK 1 izvod, izvod pa obdrži vzreditelj. V primeru, če legla ni, mora vzreditelj o tem obvestiti VK KLŠPS in vzrejnega referenta.

27. člen
Dolžnosti vzreditelja so:

Skrb za dobro kondicijsko in zdravstveno stanje psice. Še izrecno v dobi brejnosti in dojenja.
Skrb za kvalitetno vzrejo mladičev, primerno socializacijo in pripravo za oddajo novim lastnikom. – Že po prvem tednu (po sodobnih veterinarskih navodilih) mora poskrbeti za odpravljanje notranjih zajedavcev, po potrebi tudi zunanjih, in za vsa preventivna cepljenja, vse do oddaje mladičev.
Da sodeluje s vzrejnim referentom in VK.
Da vzreja mladiče s priznanim in veljavnim rodovnikom.
Da pri vzreji upošteva vse predpise in sklepe vzrejne komisije in KZS.

28. člen
Dolžnosti lastnika plemenjaka so:

Da skrbi za dobro kondicijsko in zdravstveno stanje psa;
Da pari izključno samo s psicami iste pasme, ki imajo veljavno vzrejno dovoljenje, in skrbi, da je paritev prijavljena in mladiči dobijo veljavne rodovnike.
Da upošteva vse predpise in sklepe s področja vzreje, kot jih določa vzrejni pravilnik KZS.

29. člen
Prepoved vzreje oz. preklic že izdanega vzrejnega dovoljenja lahko izreče VK KLŠPS v primerih:

Če ugotovi, da je pes/psica nosilec degenerativnih dednih hib ali s preizkušenimi partnerji daje slabo potomstvo;
Če se ugotovi, da je bila paritev samovoljna, s partnerji, ki ne ustrezajo vzrejnim določilom;
Če se ugotovi, da je pes/psica v zelo slabem kondicijskem ali zdravstvenem stanju ali nima ustreznih nastanitvenih in zoohigienskih razmer;
Če vzreditelj ne sodeluje z vzrejno komisijo, vzrejenim in tetovirnim referentom;
Če se ugotovi, da vzreditelj hkrati vzreja in prodaja mladiče brez rodovnika;
Če v predpisanem roku in v celoti ne poravna vseh svojih finančnih obveznosti.

30. člen
Praviloma velja prepoved vzreje za tisto pasmo, pri kateri so bile ugotovljene kršitve. Prepoved vzreje zaradi kršitev pravilnika lahko velja lahko tudi za vse pasme določenega vzreditelja oziroma za psarno.
Prepoved vzreje, ki jo izreče VK KLŠPS velja lahko za določen čas ali je trajna.
Neupoštevanje vzrejnega pravilnika se sankcionira po določbah tega pravilnika. Vsi izrečeni ukrepi se objavijo v glasilu KZS.

31. člen
Za mladiče, ki jih uvažamo iz drugih držav, moramo zahtevati:

Izvozni (export) rodovnik naslovljen na novega lastnika s čip oznako države iz katere prihaja
Veljaven potni list s čipom države v kateri je skoten.

32. člen
Pravilnik razlaga VK KLŠPS. Dopolnitve in spremembe se sprejemajo na enak način kot sam pravilnik.

33. člen
Vsa odstopanja od vseh zgoraj navedenih členov, lahko izjemoma obravnava in rešuje le VK KLŠPS.

VZREJNA KOMSIJA KLŠPS