Uporabniki portala






Ste pozabili geslo?

Iz galerije ...

banner.jpg

Obiski na strani

Danes7
Ta mesec844
Skupaj286336
AVSTRIJSKI PINČ – projekt o kakršnem še niste slišali
WhoopyAVSTRIJSKI PINČ – projekt za ohranitev in oživitev pasme "Landpinscherprojekt"

Avstrijski pinč je več kot 4000 let stara pasma, ki se danes nahaja blizu roba preživetja. Izhaja iz prednika vseh pinčev, šnavcerjev, špicev in terierjev, iz »Dorfspitza« (vaškega špica), ki mu pripisujejo mesto enakovredno izumrlemu staremu angleškemu terierju (Old Englich Terrier) in iz tistih časov najdemo veliko njegovih  upodobitev.

Avstrijski  pinč je vrsta pinčev, ki so bili na avstrijskem podeželju razširjeni v drugi polovici 19. stoletja. To so bili delovni kmečki psi in njihova naloga, preganjanje podgan ( »rattler« ) in druge golazni ki se je veselo razmnoževala okrog hlevov, je bila za tiste čase zelo pomembna. Bili so tudi odlični čuvaji, ki so z vztrajnim lajanjem pospremili vsakega tujca v bližini njihovega teritorija, če pa je nesrečnež prestopil mejo, ki so si jo začrtali za dovoljeno, pa so mu tudi odločno pomerili hlače. Do drugih živali so bili strpni, do otrok prijazni in domačim neomejno zvesti. Zato je ni bilo domačije, ki ne bi imela pri hiši psa. Avstrijski pinč je bil v starih časih na kmetijah nekaj povsem običajnega. Za vzrejo  teh psov jim ni bilo treba skrbeli saj so se razmnoževali sami, o čistokrvnih psih kaj šele o pasmah pa takrat še niso razmišljali. Dovolj je  bilo, da je pes sploh imel svoje ime.

Po zunanjosti je avstrijski pinč nekaj povsem drugega, kar pričakujemo od pinčev. Po značaju pa, ni dvoma v katero družino sodi. Pooseblja pra-tip kmečkih psov in kot tak se je v Švici do danes ohranila zelo znana švicarska pasma entlebucher. Avstrijski pinč pa nikoli ni bil zelo znan niti v lastni domovini, kaj šele izven nje.  Po njem kot pasemskem psu so ljudje redko povpraševali in še to samo tja nekje do petdesetih let devetnajstega stoletja, potem pa je za dolgo utonil v pozabo.

Načrtna vzreja avstrijskih pinčev, ki med kmeti niso veljali za nič posebnega, začela šele leta 1921, ko se je zanj zavzel pomembni kinolog prof. dr. Emil Hauck. Pasmo je  16.oktobra 1927 Kinološka zveza Avstrije priznala pod imenom »Oesterreichischer kurzhaarige Pinscher (Austrian Shorthaired Pinscher), leta 2000 pa so jo preimenovali v Oesterreichischer Pinscher (Austrian Pinscher).
 
V Avstriji so za avstrijskega pinča, relativno pozno, jeseni leta 2002 ustanovili lasten pasemski klub (www.oe-pinscher-klub.at.tf). Pasmo predstavljajo na vseh državnih in mednarodnih razstavah psov in se trudijo za čimvečjo promocijo ter skrbijo za vzrejo. Niso v zavidljivem položaju, saj je zanimanje za pasmo še vedno majhno, izpodrivajo jo sodobnejše in modnejše pasme.

Zaradi ozke genetske baze in majhne populacije psov, so se v avstrijskem pasemskem klubu za projekt oživitve pasme "Landpinscherprojekt". Od področja Alp pa tja do Karpatov iščejo avstrijskim pinčem podobne pse, ki bi jih lahko vključili v vzrejo. Cilj njihovega projekta, razširitev genskega materiala je jasen, vprašljiv pa je rezultat. Vključevanje pasmi podobnih (nepasmeskih psov) bo še dolgo lahko dajalo nepričakovane potomce, ki jih bo treba načrtno dosledno izključevati iz vzreje. ( Stari vzreditelji so vse, kar je bilo za pasmo netipičnega eliminirali. Danes zakon o zaščiti živali to prepoveduje, zato se postavlja vprašanje, kje bodo našli dom za vzrejo neprimernimi psi. Mladiči križanih psov bodo najprej imeli pogojne rodovnike in vodili jih bodo v posebni evidenci. Idejni vodje projekta si sicer obetajo dobre rezultate, vendar se zavedajo, da pot ne bo ne kratka ne lahka. Ker imajo na področju Avstrije malo psov, ki bi ustrezali opisu avstrijskega pinča, so območje iskanja razširili na področje stare Avstroogrske monarhije tja do Karpatov. Spodnje slike vam kažejo današnjo pasemsko populacijo avstrijskih pinčev - če vas sodelovanje zanima, se ozrite naokrog, verjetno tudi v vaši okolici živi kaj podobnega… Pa srečno!

Željka Fon Zidar
Fotografije pasemsko priznanih avstrijskih pinčev:

Rex TerianRex Terian
Rüde; aus NÖ, Mostviertel
ÖKP 276/Reg
M ai 1984 - 2000
Nachzucht: F-Wurf vom Schildbach
GulliverGulliver
Rüde; aus NÖ, Waldviertel
ÖKP 417/Reg
Geboren 8. Juli 1991 - 2006
Nachzucht: Gugelhupfs A-Wurf, 1999
WhoopyWhoopy
Rüde; aus NÖ
ÖKP 327/Reg
Sommer 1987 - Sommer 1999
Nachzucht: I-Wurf vom Schildbach
CäsarCäsar
Rüde; aus NÖ, Mostviertel
ÖKP 613/Reg
Geboren 1.11.2001
Nachzucht: A-Wurf vom Mühlviertel, 2003
A-Wurf von der Grundsutten, 2003
SchokoSchoko
Rüde; aus der Steiermark
ÖKP 658/Reg
Geboren März 1998
Klubschau05: Sehr Gut
Nachzucht: N-Wurf von der Grillenwiese, 2006
A-Wurf von Wohlmirstedt, 2007
BoscoBosco
Rüde; aus NÖ
ÖKP 676/Reg
Geboren 1998
Nachzucht: A-Wurf vom Kredengut, 2007
BillyBilly
Rüde;
ÖP 785/Reg
Geboren 06.01.2006
Nachzucht: B-Wurf vom Basilikablick, 2008
KimbaKimba
Hündin; aus Salzburg, Rauris
ÖKP 666/Reg
Geboren 17.2.2004
Prüfungen: BGHA
Klubschau05: V2
Nachzucht: E-Wurf von der Rosenbrücke, 2007
BimbaBimba
Hündin; aus Salzburg, Bad Hof Gastein
ÖKP 655/Reg
Geboren 26. Oktober 2003
Prüfungen: BGHA, BGH1, BGH2
Nachzucht: A-Wurf del Giardino Degrassi, 2005
B-Wurf del Giardino Degrassi, 2008
LindaLinda
Hündin; aus NÖ, Mostviertel
ÖKP 610/Reg
Geboren 15. August 2000
Nachzucht: K-Wurf vom Schildbach, 2003


IZVLEČEK IZ STANDARDA  - FCI standard št.64  ( 5.5. 2003 )

Dežela izvora: Avstrija

Namembnost:
čuvaj in družabnik

Klasifikacija FCI:
skupina II / sekcija 1.1  - pinči
Brez delovnega izpita.
Splošen vtis: čokat, rustikalen, majhen do srednje velik pes. Neustrašnega značaja, prijazen in zelo pozoren.

Pomembna razmerja:
razmerje med višino do vihra in dolžino telesa je 9 proti 10; razmerje dolžine gobca proti dolžini lobanje je 4 proti 6.

Značaj:
samozavesten, živahen, vesel, igriv in zelo vdan, prijateljski do družinskih članov. Nezaupljiv do tujcev in nepodkupljiv čuvaj. Lovski nagon je slabo razvit.

Glava:
hruškaste oblike, v skladnem razmerju s telesom. Lobanjski  del: široka in zaobljena lobanja z izraženim  frontalnim utorom in brazdo. Jasno izražena zigomatična loka, močne žvekalne mišice. Dobro naznačen stop.

Gobec:
močan toda kratek. Oči: izrazite, velike in okrogle. Veke se tesno prilegajo zrklu, so temno pigmentirane. Smrček: črn. Raven nosni hrbet. Ustne so tesne, gladke, dobro zategnjene, temno pigmentirane. Čeljust / zobje: močna, popoln škarjast ugriz.

Uhlja:
majhna, visoko nastavljena, lahko gumbasta ali prepognjena in spuščena. Vrat: kratek do srednjedolg in širok v nastavku. Telo ima dobro izražen viher. Hrbet: kratek in širok, raven in čvrst. Ledveni del je kratek in širok. Križec: dolg in širok.  Prsa: dolga, globoka, široka, sodčasta; dobro razvito predprsje.  Prsne mišice so  močne in prilegajoče. Trebuh: rahlo pritegnjen.

Rep:
visoko nastavljen, močan, srednje dolg in dobro odlakan (na začetku so mu ga prirezovali).

Kosti:
močne. Sprednji nogi sta zelo mišičasti, ravni, frontalno široki. Lopatici dolgi, usmerjeni močno nazaj. Nadlahtnica leži poševno, podlahtnica srednje dolga in ravna. Karpalni sklep je močan. Biceljnice so kratke, zmerno zaobljene.
Zadnji nogi sta dobro okoteni, širokih stegen, golenico je kratka, skočni sklep močan.  Šape so sklenjene, kremplji  močni. Giblje se tekoče in harmonično z izdatnim korakom.

Dlaka:
trda in gosta, kratka do srednjedolga, gladka in priležena. Gosta in kratka podlaka.

Barve:
najpogostejša je rjasto zlata (žemljasto rumena), rjavkasto rumena, jelenje rdeča in črna s čreslastimi oznakami (black and tan). Ima značilne bele oznake: liso na prsih, na gobcu, tilniku, grlu, šapah in na konici repa. Odsotnost belih lis ni napaka. 

Višina do vihra:
42 do 50 cm. (Samci: 44 do 50 cm; samice: 42 do 48 cm)

Hibe:
vsako odstopanje od zgoraj naštetih pasemskih znakov se  šteje za hibo, resnost hibe pa je odvisna od stopnje odstopanja.

Izključitvene hibe:
  • agresivnost ali pretirana plahost
  • podgrizavost, predgrizavost.
  • Vsak pes, ki kaže znake fizične ali psihične nenormalnosti, se diskvalificira.

P.S.: Samci morajo imeti dva normalno razvita testisa spuščena v skrotum.
 

www.berghi.si
www.eukanuba.si
www.snavci.si
 www.mrpet.si

© 2017 Klub ljubiteljev šnavcerjev in pinčev Slovenije