Uporabniki portala






Ste pozabili geslo?

Iz galerije ...

dsc_8936.jpg

Obiski na strani

Danes7
Ta mesec844
Skupaj286336
VELIKI ŠNAVCER, FCI standard skupina II / št. 181 (www.fci.be)
PODNASLOVI
VELIKI ŠNAVCER, FCI standard skupina II / št. 181 (www.fci.be)
ZAČETNIK DR. CALAMINIUS
MUENCHENČAN
JOSEF BERTA
PSK - PINSCHER SCHNAUZER KLUB
VELIK, VEČJI, VELIKAN
BARVA POPER SOL
SLUŽBENA PASMA
OD SLUŽBENE PASME DO DRUŽABNIKA
DRUŽINSKI PES
STRIŽENJE IN TRIMANJE
DOBRODUŠNI KORENJAK
MNENJE
»Zunajost in značaj sta pri šnavcerju uglašena. Kdo je, in kaj pravzaprav zmore, je vidno že na pogled… Trda žimasta dlaka nakazuje telesno odpornost, močna telesna zgradba je usklajena z ostrino značaja, lepa glava izraža inteligenco, iz odseva oči pa mu je moč razbrati, kako velika duša prebiva v notranjosti. Mirnost in sproščenost, značilni za šnavcerja, ne pomenita, da je brezbrižen - le v njegovem značaju ni živčnosti niti pretiravanja. Šnavcerjevo zaupanje je daleč nad tem, da bi bilo podobno suženjski vdanosti…«

Alfred Hoehns

CANIS FAMILIARIS PALUSTRUS
Najstarejši prednik vseh šnavcerjev in pinčev je bil šotni pes (canis familiaris palustrus, živel je tri ali štiri let pred našim štetjem, arheološki dokazi pa so ohranjeni v muzejih. Čeprav je od takrat do danes preteklo ogromno časa in se zgodilo veliko sprememb, ima današnji šnavcer še vedno enak profil kot njegov davni prednik; le glava, gledana z vrha, je postala v ličnicah in čelnici nekoliko bolj široka.
 
ŽIMASTI IN KRAKODLAKI PINČI
Vse pasme današnjih šnavcerjev, ne glede na velikost in barvo, od pritlikavih do velikih, so nastale iz iste osnove - iz srednjega šnavcerja. Pravzaprav, včasih ni bilo razlik med pinči in šnavcerji, vse skupaj so opisovali z imenom  »žimasti ali resasti« in »kratkodlaki pinči«. To bili značilni dvoriščni psi srednjenemškega prostora, kajti, šnavcerji in pinči so izvorno nemška pasma.

ZAČETEK NAČRTNE VZREJE
V obdobju oblikovanja pasme med leti 1850 in 1900, ko so v Nemčiji nastajale tudi skoraj vse ostale pasme, in so začeli tudi z načrtno vzrejo srednjih šnavcerjev, so za načrtne paritve odbirali pse po  kriteriju ali so grajeni dovolj harmonično in imajo kvalitetno trdo dlako, na glavi pa dovolj brade in obrvi.  Barvi psov, ki so jih izbrali, še niso pripisovali pomena.

BARVO DOLOČIJO KASNEJE
Šele leta 1925, na sodniški konferenci v Eisenbachu, so vzreditelji šnavcerjev sprejeli sklep, da bodo vzrejali šnavcerje v dveh osnovnih barvah, črni in poper-sol.
Seveda so še naprej parili pse, kakršne so imeli - resaste, žimaste in kratkodlake "pinče" (kot so jih še vedno imenovali), začeli pa so jih previdno križali s črnimi kodri, sivosrebrnimi volčjimi špici, bolognjci ali celo starimi tipi ovčarskih psov, vendar o vsem tem ne obstajajo pisani dokazi.

VELIKI BRAT
Vse teorije omenjajo, da je veliki šnavcer povečana različica srednjega… Toda trditev drži samo v primeru, če ju primerjamo po zunanjost; po značaju, temperamentu, in seveda po sposobnostih za delo, pa obstajajo med pasmama precejšnje razlike. Čeprav izhaja iz srednjega, je razvojno veliki šnavcer ubral   svojo pot.…

BAVARSKI VOLČJAK
Po mnenju kinologa A. Hoehna, veliki šnavcer ni nastal samo ob odbiranju in medsebojnem parjenju večjih psov iz legel srednjih šnavcerjev. Na velikost, predvsem pa na značaj velikega šnavcerja, naj bi bil zelo pomemben vpliv križanja s stara rustikalno (že izumrlo) bavarsko pasmo »bavarski volčjak«. Tega starega psa je prvikrat leta 1876. omenjal dr. Fitzinger. Gre za velikega, močnega in ostrodlakega psa s prirezanimi uhlji in repom (že takrat so psom prirezovali uhlje in rep!), ki so ga prebivalci alpskih dolin uporabljani za čuvanje goveda in prašičev.

OBERLAENDER
Kasneje je k raziskavam o razvoju pasme dr. Felix Ebner dodal še nov moment - po njegovem veliki šnavcer izhaja iz Oberlanda, področja med rekama Lech in Isar, severno od Baravskih Alp. Tam naj bi na velikih bavarskih kmetijah živeli veliki in močni psi črne, rjaste in celo rumene barve, ki naj bi bili žimasti predniki velikih šnavcerjev.  Bili so zelo zdravi in na vremenske razmere zelo odporni, odlični čuvaji in branilci imetja,  uporabljali pa so jih tudi pri pogonu na divje svinje. Takratne kmetije so bile zelo velike in redko posejane, tako da so psi živeli med seboj zelo izolirano, imenovali pa so jih »Oberlaender«. O njihovem izvoru ni  točnih podatkov; lahko pa bi jih povezovali z molosidi, ki so jih na to območje pred približno 2000 leti s pripeljali s seboj rimski legionarji. Prebivalci so bili na svoje velike pse zelo ponosni. V potrditev, da je temu tako, je oljna slika iz leta 1850, na kateri je upodobljena bavarska princesa Elizabetha, kasnejša cesarica Avstrije, v spremstvu velikega in močnega rdečkasto-črnega psa z značilno bradato glavo – pes naj  bi bil prednik današnjega velikega šnavcerja...

BOUVIER DE ROULERS IN ČRNA NEMŠKA DOGA
Čeprav vzreditelji za seboj niso pustili pisnih dokumentov o križanjih niti o vrstah psov, ki so jih uporabili pri ustvarjanju velikega šnavcerja, lahko z veliko gotovostjo omenjamo še dve uporabljeni pasmi. Prvi je  flandrijski govedar, oziroma točno določen  tip starega govedarja »Bouvier de Roulers«, močan črn pes ostre žimaste dlake, o katerem je piše v kjnigi "Velika knjiga o šnavcerjih" belgijski kinolog Johan Gallant, ki smo ga imeli priložnost na predavanju spoznati tudi pri nas.
Naslednja pasma, za katero predvidevamo vkrižanje, je črna nemška doga. Flandrijski govedar je velikemu šnavcerju zapustil predvsem priljuden značaj, nemška doga pa je vplivala na šnavcerjevo velikost, barvo in obliko glave. 
Seveda se omenjajo še druga načrtna vkrižanja kot so ruska ovčarka, airdale terier  in druge pasme, toda bile so verjetno le poskusno zastopane, saj bi na barvi, kvaliteti dlake in tipu šnavcerja zapustile prevelike sledi.


 

www.berghi.si
www.eukanuba.si
www.snavci.si
 www.mrpet.si

© 2017 Klub ljubiteljev šnavcerjev in pinčev Slovenije