Življenje s psom je lahko čudovito, lahko pa prava mora. Če je vaši kepi dlake malo mar za vaše mnenje in vam to tudi jasno pokaže. Če je torej vaš kuža dominanten in ga nasploh precej težko usmerjate in nadzorujete, lahko pomeni, da gre za težavo, ki jo imenujejo " ALFA SINDROM ".
Alfa sindrom je lahko vzrok za mnoge vedenjske motnje psa, ki človeka pogosto spravljajo v obup, včasih tolikšen, da mora težaven kuža celo od hiše. Vendar večinoma ni kriv on, da je njegovo obnašanje nemogoče, vzroki so praviloma problematično okolje ali odnos med človekom in psom. Namreč psi, tako kot njihovi predniki volkovi potrebujejo vodjo. Človek mora svojo vodstveno funkcijo opravljati tako dobro, da je tudi po pasjem mnenju zares dostojen vodja, ki ga je treba ceniti in spoštovati. Če pa temu ni tako, bo kuža poskušal vajeti vzeti v svoje roke, da bi se na socialni lestvici v svojem krdelu pač prebil čim višje, postal prvi, to je ALFA.
V nadaljevanju ponujamo napotila in recepte, kao uravnati svoj odnos s hišnim ljubljenčkom, da bi v njegovih očeh tako dobro opravljali svojo vodstveno funkcijo, da bo skupno življenje lepo, srečno in zabavno za oba. Napotke lahko uporabljate, kot načrt, kako brez kaznovanja in grobosti spremeniti še rahlo ali že precej nepravilen odnos med človekom in psom, ki v svojem prizadevanju postati alfa že zaskrbljujoče pretirava. Če boste z vašim povzpetnežem dosledni, vztrajni in potrpežljivi (alfa ni postal čez noč, torej bo tudi sestop s prestola trajal morda zelo dolgo), bodo stvari postavljene spet na svoje mesto. Alfa boste vi, ne pa kosmatinec. Še to: nikoli ne pozabite, da ravnanje po demokratičnih načelih in pravilih ni ravno primeren filozofski pristop k skupnemu življenju s psom.
Prvo pravilo: Vodja si mora najprej zagotoviti pozornost podrejenega
Večkrat na dan psa pripravite, da si bosta pogledala iz oči v oči. Pokličite ga po imenu in če se ne odzove, si pomagajte z roko in sicer od njegovih oči do vaših nakažite ravno linijo, pri tem pa ga lahko vzpodbujate tudi z njegovo najljubšo igračko. Za vsako sekundo, ko vam je pogledal v oči, ga pohvalite. Povezanost med človekom in njegovim psom bo postajala vedno večja.
Drugo pravilo: Od vodje smo odvisni
Dajanje hrane psu ob točno določenem času ga pripravi k prepričanju, da je odvisen od svojega človeka. Vsak ve, da kužki obožujejo hrano, zato je ta lahko dobro sredstvo za dokazovanje, kdo je od koga odvisen.
Tretje pravilo: Vodja je na vrsti prvi
Če vaš čas kosila, večerje ali katerega drugega obroka sovpada s časom za obrok za psa, najprej pojejte svojo hrano vi, on pa naj bo na vrsti šele za vami. Tako jim bo postalo jasno, kosmatinci dobro sklepajo iz opazovanja, da imate pravico zadovoljiti nagonu po prehranjevanju najprej vi, in da ste torej vodilna žival v krdelu vi.
Četrto pravilo: Pohvalo in užitke je treba zaslužiti
Ko psa prevzgajate, ker je postal alfa, oziroma sumite, da mu bo kmalu uspelo, da bo to postal, ga lahko hvalite in mu dajete priboljške le, če si jih zasluži. To dosežete tako, da najprej naredi nekaj, kar ste mu ukazali. Primer: ko kosmatinko pride k vam in se hoče igrati, naj najprej izpolni nek ukaz, npr. sedi, za kar ga pohvalite in šele nato se pričnite z njim igrati, mu metati prinešeno žogico, se prekopicevati ali zganjati druge norčije.
Peto pravilo: Vodja je vedno spredaj
Pes naj nikoli ne zapusti "teritorija" ali vstopi na "teritorij" pred njegovim človekom. Najsi bodo vhodna vrata v hišo ali stanovanje, vrata na vrt ali avtomobilska vrata. Še tako nestrpnemu kužku človek ukaže, naj počaka, sam vstopi prvi in šele nato pokliče kosmatinca, naj vstopi oz. izstopi.
Šesto pravilo: Na teritoriju odloča vodja
Podrejeni se mora ozirati na vodjo in mu popuščati. Primer: če kuža leži udobno raztegnjen na hodniku, njegovega človeka pa pot vodi natanko tam, mora ležeči kuža vstati in se umakniti, s čimer omogoči vodji, da gre neovirano svojo pot. Vodja nikoli ne gre okoli ovire, niti ne stopa preko kužka.
Sedmo pravilo: Kar vodja reče, velja kot pribito
Ko človek izreče ukaz svojemu najboljšemu prijatelju, naj to ne bo niti s prosečim glasom, niti kričeče, ampak z bolj tihim glasom, a z odločnim tonom. Vodja izreče vsak ukaz le enkrat. Človek naj zato stremi k temu, da ga bo pes ubogal na prvo besedo, ob tem pa ukaz vedno tudi pravilno izvedel do konca (ne pa morebiti le na pol).
Osmo pravilo: Vodja vedno zmaga
Če boste psu gospodar pri igri, mu boste najverjetneje gospodar tudi sicer. Igre, pri katerih se človek z kužkom bori oziroma se z vlečenjem potegujeta za nek predmet, pa niso primerne, ko dominantnega psa prevzgajamo. Take igre namreč njegovo samozavest lahko še stopnjujejo, sploh če bo predmet prvi izpustil človek: to se bo zapisalo v kužkove možgane kot zmaga nad nasprotnikom, v tem primeru človekom, poraženci pa ne morejo biti vodje. Bolje je, da človek odloči, da so igre kratke, saj bi se sicer kuža lahko preveč razigral. Stvar naj vedno prvi izpusti pes, in ko vas bo z zanimanjem opazoval, kako ste ga premagali, pospravite priborjeni predmet najmanj do naslednjega dne.
Deveto pravilo: Dober vodja je srčen in tenkočuten diktator
Kužki ne razumejo demokracije, njenih načel, pravil itd. Zato mora biti človek diktator, a lepo prosim, prijazen in pravičen diktator. Če bolje povedano: življenje s kužkom naj bo partnerstvo, v katerem človek sprejema vse pomembne odločitve. Primer: dokler kuža ni dovolj prijazen in spoštljiv, sme sicer spati v isti sobi kot njegov človek, vendar ne v njegovi postelji. V pasjem svetu namreč ležanje na isti višini pomeni, da ste natanko na njegovi ravni, kot denimo kakšen njegov prijatelj za igro. Ker pa vsak kuža hoče biti na socialni lestvici višje kot njegovi prijatelji, in če se človek pravočasno ne upre, si lahko dominanten pes prisvoji posteljo (posebej kakšen velik, ki zna hudo renčati in kazati čekane), njegovemu človeku, sicer vsemogočnemu gospodarju hiše, pa naj bi očitno zadoščala tla. Takih sporov okrog postelje (beri: alfa položaja) ni malo.
Deseto pravilo: Razgovor z veterinarjem, če lahko pomaga
Kastracija ali sterilizacija imata lahko dober vpliv na težavno obnašanje štirinožca, vendar je treba pred tem dobro premisliti in raziskati, ali so vzroki za kužkovo neprimerno obnašanje res fizične (hormonske) narave, takšni torej, da bi taka operacija naredila iz njega prijaznega in dobrovoljnega človekovega prijatelja. Človek, ki ima težavnega psa, se mora posvetovati tako s poznavalci pasje duše in nravi, kot z veterinarji.
Enajsto pravilo: Vodja naj izkazuje dominantnost
Človek naj položi roko svojemu kužku od zgoraj na njegov gobček in jo v tem položaju drži nekaj sekund. S tem človek dokazuje naravno dominantnost, zato je priporočljivo, da to izvaja večkrat, ob različnih prilikah in v različnih okoljih. V ljubljenčkovi glavi bo postajalo vedno bolj jasno, da mu je človek nadrejen.
Dvanajsto pravilo: Podrejeni naj izkazuje podrejenost
Kuža naj se uleže na hrbet in svojemu človeku pokaže občutljiv vrat in trebušček. Z ležanjem na hrbtu se pokaže naravna podrejenost. Ker pa je treba izkazovanje podrejenosti narediti istočasno tudi zapeljivo, naj človek zato svojega psa čim pogosteje povabi na čohanje trebuščka (primerna doza je enkrat dnevno).
Trinajsto pravilo: Podrejeni dovoli, da se ga vodja dotika
Človek naj redno krtači, češe in gladi svojega kosmatinca, pri tem pa naj se vedno večkrat dotika tudi občutljivih delov pasjega teleščka. Rezultat je dober, ko kuža svojemu človeku dovoli vse.
Štirinajsto pravilo: Podrejeni naj trenira podrejeni položaj
Biti in čakati na "prostoru" za kužka pomeni podrejeni položaj. Posebej če je kuža težaven ali si je nedvomno zadal težaven postati, mu vsak dan ukažite, naj bo pol ure na "prostoru". Vztrajajte, če je treba tudi izsilite tiste pol ure, ko mora ležati na mestu. Naj bo to v času kosila ali ko gospodar bere časopis ali pač ob drugem času, ki ga določi gospodar pomembno je le, da je alfa (oz. tisti, ki to hoče spet postati) v bližini in lahko ukrepa, če bi kuža hotel "po svoje".
Petnajsto pravilo: Alfa razveseljuje in osrečuje
Človek naj svojemu psu nudi, kar ga razveseljuje, a vendar naj človek določa, kdaj in kako se bo to dogajalo. Človek mora biti do svojega psa določen, dosleden, a nikakor grob. Če človek začuti, da začenja izgubljati potrpljenje, mora takoj prenehati s kakršnim koli delom s svojim psom. Dobri vodje so pošteni, dobrosrčni in zanesljivi.
•••
Če bo človek, ki ga njegov kosmatinec počasi, a zagotovo spravlja ob alfa položaj (ali pa mu je to že uspelo), upošteval gornje nasvete in se vztrajno ravnal po njih, mu bo najverjetneje slej ko prej uspelo, da se bodo v kužkovi glavi uredile vse napačne predstave in nesporazumi o odnosu med njim in njegovim človekom ter razjasnile vse ostale megle o tem, kaj kdo sme in mora in česa ne. Tako bo človek svojega nekoč težavnega psa spravil nazaj na mesto, ki hišnemu ljubljenčku v družini sme in mora pripadati.
Povzeto in prirejeno po:
Johan Gallant, Das grosse Schnauzer Buch
KLUBSKE NOVIČKE
MAJ 2010 - IZVLEČEK
POZOR – ERLIHIJA, SKRITA NEVARNOST GOZDOV !
Klopi niso le povzročitelji borelioze in klopnega menigoencefalitisa ampak so tudi prenašalci erlihioze. Bolezen povzroča posebna vrsta bakterij, imenovanih erlihije. Poznajo jih po vsem svetu, po vseh kontinentih in se med seboj razlikujejo le po tem, v kateri vrsti belih krvnih telesc se razmnožujejo. Njihova posebnost je v tem, da živijo in preživijo znotraj belih krvnih celic, ki so v telesu sicer namenjene odstranjevanju in uničevanju bakterij in drugih tujkov. Nekateri znanstveniki so to slikovito opisali kot življenje med zobmi leva.
Kot povzročitelje hemoragične bolezni so erlihije prvič opisali že leta 1935, v Alžiriji. Ime so dobile po nemškem mikrobiologu Paulu Ehrlichu. Gre za bakterije iz družine rikecij, ki morajo obvezno živeti znotraj celic, podobno kot virusi. Slovenski raziskovalci so dokazali, da so povzročitelji bolezni isti pri psih kakor pri človeku, le da so zdravstveni zapleti pri psih veliko hujši – celo smrtni. Posebna težava psov je neozdravljiva kronična okužba. Ob slabokrvnosti, ki nastaja zaradi okužbe mladih krvotvornih celic, se pojavi zmanjšano število belih krvnih celic in s tem manjša odpornost proti vsem običajnim okužbam. Erhilioza pri psih je v Slovveniji zelo pogosta in nastopa v zelo hudi obliki! V mnogih primerih se kljub dolgotrajnemu zdravljenju bolezen konča s poginom živali.
Povzročitelje erhiloize prenaša ista vrsta klopov kot povzročitelje borelioze in klopnega menigoencefalitisa, vendar so z erlihijami klopi okuženi kljub vsemu redkeje (10 %) v primerjavi z okuženostjo klopov z borelijo ( 50 % ). Raziskave so pokazale, da je en klop lahko okužen z več različnimi povzročitelji hkrati. S tem obstaja teoretična možnost, da samo en ugriz klopa povzroči dve različni bolezni. Cepljenja proti erlihiozi ni, zato je potrebna previdnost, da ne zahajamo v s klopi okužena področja oziroma sebe in psa pred sprehodom primerno zaščitimo, po sprehodu pa temeljito pregledamo.
Bolezenski znaki pri človeku in psu so podobni nekaterim drugim boleznim, na primer gripi oziroma bodite pozorni pri povišani telesni temperaturI, če pes izgubi apetit, se »žalostno« vede, ima težave s prebavo in gibanjem (bolijo ga sklepi in mišice), če nadpovprečno hitro izgublja dlako, ima otečene bezgavke in podobno, saj znaki niso vedno in pri vseh psih enaki. Inkubacijska doba okužbe je 7 dni, za potrditev bolezni je potrebna mikrobiološka preiskava krvi.
Če bolezen traja vsaj nekaj dni, je mogoče s krvnimi preiskavami dokazati tudi tvorbo specifičnih protiteles proti povzročitelju. Vendar bolezen zaradi včasih zelo neizrazitih znakov ostaja prezrta, enako težko pa včasih zasledimo tudi ugrize klopov in zato je priporočljivo ob sumu na erlihiozo takojšnje testiranje. Veterinarji so v večini z boleznijo dobro seznanjeni.
Psi v zadnji fazi erlihije zelo trpijo; takrat bolezen že doseže kostni mozeg in je neozdravljiva. Notranje krvavitve, odpovedovanje srca in ledvic, kap, odpoved jeter in druge hude zdravstvene težave privedejo do zagotove smrti.
Ker za erlihijo ne obstaja cepivo nam preostane le preventivna uporaba repelentov, sredstev za zaščito pred klopi, ki ga dobimo v različnih oblikah od ovratnic in ampul do razpršil. O izbiri repelenta se pogovorite s strokovnjakom ali veterinarjem, saj ima tudi prekomerna uporaba lahko negativne posledice. Naslednja faza je pregledovanje, in končno preventiven pregled krvi. Vsekakor redno in pozorno spremljajte zdravstveno stanje psa.
Željka Fon Zidar
Izkušnja naše članice Karmen:
»Svoja psa sem dala jeseni testirati, zgolj slučajno. Nista imela vidnih nobenih znakov, vendar ker poznam te zadeve, sem ju pač dala testirati. Test je pokazal, da je eden od psov okužen. Če se to ugotovi v 1.fazi in se takoj zdravi preden preide v 2.fazo( odpoved notr.organov), je ozdravljivo. Bolezen bi se lahko to odrazila čez par let.
Na vsake cca 2 leti ju bom dala testirati , zaradi sigurnosti….
Od meseca marca do novembra preti huda nevarnost in je potrebno pse zaščititi. Pes mimogrede dobi klopa. O tem se včasih ni toliko pisalo kot se sedaj.«
Vse člane prosimo, da nam sporočite tudi svoje izkušnje v zvezi z zgoraj navedenim.
TI NAŠI LJUBI PODGANARJI…
Lastniki šnavcerjev in pinčev o svojih ljubljenčkih, s katerimi si delimo stanovanje in družbo, kar malo neradi slišimo, da spadajo med "podganarje". Še ne dolgo nazaj, v bližnji preteklosti, je bila večina psov, ki danes posedajo po naših foteljih in kavčih, cenjenih ne zaradi družabnosti ali lepega videza, ampak prav zaradi odlične sposobnosti uničevanja podgan in podobnih škodljivcev. Koliko te golazni je ogrožalo zdravje in imetje ljudi, si danes težko predstavljamo. Nenasitne in predrzne podgane so bile včasih največja nadloga tako mest kot vasi, ker še niso poznali uspešnih kemičnih (deratizatorjev) sredstev za njihovo uničevanje. Kos nevarnim glodalcem so bili edino psi, mačke so bile uporabne le v boju proti mišim, napadalne podgane so bile zanje prevelik zalogaj in prenevarne.
V Angliji so to delo “čistilcev” opravljali terierji vseh vrst, na kontinentu so se najbolj proslavili šnavcerji ter pinči, pa še bi se našle sposobne pasme med lovskimi psi.
Ni čudno, da se je med revnim starim angleškim prebivalstvom v prvi polovici 19. stoletja razpasla s stavami podkrepljena zabava "Rate-killing", ubijanje podgan, ki je prerasla v nekakšen nacionalni šport preprostih ljudi, saj se ni bilo bati, da bi revežem podgan kdajkoli zmanjkalo. Najslavnejši lovec na podgane je bil terier Billy, ki je v majhni areni v sedmih urah uničil kar 4000 podgan, oziroma, kot so pisali leta 1827, v 12 minutah jih je ugonobil sto!
No, v Nemčiji, domovini šnavcerjev in pinčev, si podobnih zabav niso izmišljali. So pa naše današnje ljubljence cenili predvsem po tem, koliko so bili lovsko sposobni. Šnavcerji so prebivali v hlevih ob živini, da so bili čim bližje viru konjske in goveje krme v katero so se zajedali požrešni glodalci. Mogoče se je prav zato, ker so bili šnavcerji hlevski psi, med njimi in konji spletlo pregovorno trdno prijateljstvo. Seveda so šnavcerji v tistih časih bili precej drugačnega videza (in velikosti) od današnjih pasem, pa vendar, v njihovih genih je strast ubijanja podgan še zapisana. Zato ne bodite jezni, če se nenadoma z užitkom zaženejo in kopljejo tam, kjer vi ne vidite nič. Ne bodite hudi, ko rijejo po krtinah, vohljajo po voluharjevih luknjah in praskajo tam, kjer po vašem mnenju ni treba. Pomislite na njihovo preteklost, na gene ki jih nosijo v sebi, in lažje vam bo ko jim boste krtačili od zemlje umazano in zmršeno brado. So pač v srcu še vedno podganarčki!
Željka Fon Zidar
LASTNIKI SAMIČK - PRIPOROČENA LITERATURA :
Lastnikom psičk, še posebej če se odločajo za paritev in leglo, toplo priporočamo knjigo »Moja psička« avtorjev mag.Sama Pitamica in mag. Iztoka Valentinčiča. Ker je ta odlična knjiga razprodana, si izvod pravočasno pred paritvijo preskrbite iz knjižnice.
KLUBSKE NOVIČKE 
